Priredje

Priredje

Kaj je priredje?
Vrste priredij?
Pomagaj si s to povezavo.

Malce sicer zastarelo - spodaj :)

VEZALNO PRIREDJE 

To je zveza dveh ali več stavkov, ki izražajo soobstajanje ali zaporedje. Taki stavki so zvezani brez veznikov ali pa z vezniki: in, pa, ter (ne – ne, niti – niti).

Pred temi vezniki ne pišemo vejice, razen če je ne zahteva vmesni odvisni stavek.

Primer

Hodil je po cesti in pel slovenske ljudske pesmi.

Pravopis

V vezalnem priredju ne pišemo vejic, če so stavki vezani med seboj z vezalnimi vezniki.

Brezvezje   

Več stavkov, npr. vezalnega priredja, vezanih v poved

Sprehajali so se, klepetali o vremenu in uživali v lepem vremenu.

VEJICA PRED VEZALNIMI VEZNIKI

Vezalno priredje: Hodil sem po cesti in opazoval mimoidoče.

Pristavek v vezalnem priredju

Hodil sem po cesti, kolovozu za vasjo, in opazoval mimoidoče.

Polstavek v vezalnem priredju

Hodil sem po cesti, mokri od dežja, in opazoval mimoidoče.

Hodil sem po cesti, kolovozu za vasjo, in opazoval mimoidoče.

Odvisnik v vezalnem priredju

Hodil sem po cesti, ki je bila podobna kolovozu, in opazoval mimoidoče.

Hodil sem po cesti, ko je prenehalo deževati, in opazoval mimoidoče.

Hodil sem po cesti, čeprav je bilo nevarno, in opazoval mimoidoče.

STOPNJEVALNO PRIREDJE 

To je zveza stavkov, v kateri naslednji stavek z vsebino presega  prejšnjega. Stopnjevanje poudarjajo vezniki: ne – ne, niti – niti, ne samo – ampak tudi, tako – kakor tudi.

Pred drugim delom v prvih dveh veznikih vejice ne pišemo, pišemo jo samo pred drugim delom veznika "ne samo – ampak tudi".

Primer

Niti se ni učil niti ni obiskoval vedno pouka.

Ni samo izostajal od pouka, ampak tudi doma ni prespal velikokrat.

Pravopis

Vejic ne pišemo pred vezalnimi vezniki v stopnjevalnem priredju; pišemo pa jo, če so stavki vezani v stopnjevalno priredje s protivnim veznikom.

LOČNO PRIREDJE

Vsebine teh dveh stavkov se med seboj izključujejo ali zamenjujejo. Ločilni vezniki so: ali, ali pa, ali – ali.

Pred prvim ali vejice ne pišemo, razen če jo zahteva vmesni odvisni stavek ali kaj podobnega.

Primer

Ali delaj doma ali pa pojdi s trebuhom za kruhom.

Pravopis

Stavki so ločeni z vejicami.

VEJICA PRED LOČNIMI VEZNIKI

Ločno priredje: Ali sem hodil po cesti ali pa tekal po pločniku.

Pristavek v vezalnem priredju

Ali sem hodil po cesti, kolovozu za vasjo, ali pa tekal po pločniku.

Polstavek v vezalnem priredju

Ali sem hodil po cesti, mokri od dežja, ali pa tekal po pločniku.

Ali sem hodil po cesti, kolovozu za vasjo, ali pa tekal po pločniku.

Odvisnik v vezalnem priredju

Ali sem hodil po cesti, ki je bila podobna kolovozu, ali pa tekal po pločniku.

Ali sem hodil po cesti, ko je prenehalo deževati, ali pa tekal po pločniku.

Ali sem hodil po cesti, čeprav je bilo nevarno, ali pa tekal po pločniku.

PROTIVNO PRIREDJE 

Je zveza pomensko nasprotujočih si stavkov (Drugi stavek nasprotuje prvemu.). Protivni vezniki so: pa; vendar, toda, a; ampak, temveč, marveč; samo, le …

Protivno priredje se da deloma izraziti tudi s podredjem.

Primer

Oči imajo, pa ne vidijo.

Dež je oviral zunanje opravke, vendar mravlje niso mirovale.

Pravopis

Stavki so ločeni z vejicami.

VZROČNO ali UTEMELJEVALNO PRIREDJE

V tej zvezi drugi stavek vzročno pojasnjuje ali utemeljuje prvega. Tukaj vzročnost izražajo vezniki: namreč, saj in sicer.

Isto lahko povemo tudi s podredjem, samo da uporabimo veznik KER.

Primer

Tedaj so se Svarunu in vojščakom obrazi zjasnili, zakaj bogovi so uslišali njihovo prošnjo.

Pravopis

Stavki so ločeni z vejicami.

POJASNJEVALNO PRIREDJE

V tem primeru drugi stavek natančneje določa prvega. Vezniške besede so: to je, to se pravi, in sicer, in to; lahko se tudi zgodi, da veznika sploh ni.

Pojasnilo se da izraziti tudi podredno.

Primer

Svečo je prižgal, torej je gorela.

Pred lokalom se dobimo, in sicer se zberemo pred vhodom.

Pravopis

Stavki so ločeni z vejicami.

POSLEDIČNO ALI SKLEPALNO PRIREDJE

Pri tem priredju drugi stavek podaja posledico ali logični sklep, ki izhaja iz vsebine prvega.

POSLEDICO izražajo vezniki: zato, zatorej, tako, pa; SKLEP pa veznik torej.

Primer

Iz koče sem slišal jok, pa (zato) sem stopil noter.

Prižgal sem luč, torej je bila soba razsvetljena.

Pravopis

Stavki so ločeni z vejicami.